1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
|
<!--
<?xml version="1.0" ?>
<!DOCTYPE chapter PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
"dtd/kdex.dtd">
-->
<chapter id="getting-kde">
<title
>Kako dobiti &kde;</title>
<qandaset>
<qandaentry>
<question id="where-to-get-kde">
<para
>Kje lahko najdem &kde;?</para>
</question>
<answer>
<para
>Glavna distribucijska stran &kde; je <ulink url="ftp://ftp.kde.org"
>ftp.kde.org</ulink
>. Vendar pa je ta stran pogosto zelo obremenjena, tako da boste morda raje uporabili katerega izmed <ulink url="http://www.kde.org/mirrors.html"
>zrcalnih strežnikov &kde;</ulink
>.</para>
</answer>
</qandaentry>
<qandaentry>
<question>
<para
> Ali obstajajo distribucije &Linux;a, ki vsebujejo &kde;?</para>
</question>
<answer>
<para
>Da, večje distribucije &Linux;a vse vključujejo &kde;. Ker traja izgradnja distribucije kar nekaj časa, morda ne vsebujejo vedno zadnje različice, vendar pa za začetek oziroma če se želite izogniti nalaganju z interneta predstavljajo primerno osnovo. </para>
<para
>Najnovejši seznam distribucij, ki vključujejo &kde; lahko najdete na <ulink url="http://www.kde.org/kdeships.html"
>tej strani</ulink
>. </para>
</answer>
</qandaentry>
<qandaentry>
<question>
<para
>Katera je trenutna različica?</para>
</question>
<answer>
<para
>Trenutno je zadnja stabilna različica 3.0.</para>
<para
>Stran <ulink url="http://www.kde.org/info/3.0.html"
>&kde; 3.0 Info Page</ulink
> vsebuje kup informacij povezanih s to izdajo.</para>
</answer>
</qandaentry>
<qandaentry>
<question>
<para
>Kje najdem posnetke (CVS) izvorne kode &kde;?</para>
</question>
<answer>
<para
>Najnovejše lahko najdete na <ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots"
>ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots</ulink
>. Morda razmišljate, da bi sami postavili odjemalca <acronym
>CVS</acronym
>, da bi vseskozi vzdrževali zadnji posnetek. Oglejte si, prosim, stran <ulink url="http://www.kde.org/anoncvs.html"
>Anonymos <acronym
>CVS</acronym
> and &kde;</ulink
> preden se lotite tega. </para>
</answer>
</qandaentry>
<qandaentry>
<question id="where-to-get-qt">
<para
>Kje lahko dobim &Qt;?</para>
</question>
<answer>
<para
>&Qt; je izdelek norveškega podjetja Trolltech. Zadnjo različico &Qt; lahko vedno dobite na njihovem <ulink url="ftp://ftp.trolltech.com"
>&FTP; strežniku</ulink
>.</para>
<para
> V najnovejših distribucijah &Linux;a pa bi moral biti &Qt; že vključen. Prosim preverite v <xref linkend="prerequisites"/>, katero različico &Qt; rabite.</para>
</answer>
</qandaentry>
<qandaentry>
<question id="qt">
<para
>Kaj pravzaprav sploh je &Qt;?</para>
</question>
<answer>
<para
>&Qt; je v C++ zasnovana knjižnica razredov za izgradnjo uporabniških vmesnikov. Vsebuje tudi mnoge uporabne razrede kot so nizi (string) in razredi za obravnavo vnosov/izpisov. Ponuja večino gradnikov, ki jih lahko vidite v &kde; programu: menuje, gumbe, drsnike, <abbrev
>itd.</abbrev
> &Qt; je medplatformska knjižnica, ki omogoča pisanje kode, ki se da prevesti tako na sistemih &UNIX;, &Windows; in vgrajenih napravah. Več o &Qt; lahko izveste na <ulink url="http://www.trolltech.com"
>http://www.trolltech.com</ulink
>.</para>
</answer>
</qandaentry>
</qandaset>
</chapter>
|
